Če boste kdaj umorjeni, bo to najverjetneje na današnji dan

Danes imate izmed vseh dni v letu največjo možnost, da vam nekdo vzame življenje, ali pa to vsaj poskuša.

Če ste moški, je verjetnost za to nekoliko večja, kot če ste ženska.

Najverjetneje vas bo z nožem ubil moški (prijatelj, znanec, partner ali sorodnik) pod vplivom alkohola, pa tudi vi boste najverjetneje alkoholizirani.

Razlog, zaradi katerega vas bo ubil, bo najverjetneje povsem banalen – prepir, ki bi ga s treznim pogovorom najverjetneje lahko razrešili.

Tako nekako bi lahko v nekaj stavkov stlačili sicer precej bolj kompleksno sliko umorov na Slovenskem v letih od osamosvojitve do leta 2016.

O tem sta spregovorila dr. Mojca M. Plesničar in dr. Dean Lipovac, raziskovalca na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani.

Njuno predavanje z naslovom “Onkraj fikcije: Kaj nam podatki in analize povedo o umorih v Sloveniji” je bilo eno od štirih, ki so jih v okviru festivala Krimifest sinoči pripravili strokovnjaki s področja kriminologije v  knjižnici Inštituta za kriminologijo.

Pogovarjali smo se z obema.

V začetku predavanja sta dejala, da bi zgodba o slovenskem umoru bila slaba kriminalka, ampak dobra tragedija. Zakaj?

Dr. Mojca M. Plesničar: To bi bila zgodba o povprečnem slovenskem umoru - imamo seveda tudi ekstremne.

Slaba kriminalka, a dobra tragedija pa zato, ker so v ozadju teh umorov žalostne in nepompozne zgodbe, ki niso zelo zapletene v smislu, da bi morali ugotoviti, kdo je bil morilec ali zakaj je to naredil. Velikokrat je vse skupaj zelo enostavno.

Gre večinoma za situacije, v katerih ljudje ne najdejo druge možnosti ali pa niso sposobni na drugačen način reagirati, kar je tragično.

Obdobje, v katerem sta raziskovala umore v Sloveniji, sega od leta 1991 do leta 2016. Raziskava se naslanja na približno 500 sodb slovenskih sodišč, ki so obravnavala umore oziroma uboje in poskuse teh. Kaj kažejo podatki? Kakšen oziroma kdo je povprečen slovenski morilec?

Dr. Dean Lipovac: Ko sem bral primere, sem si ustvaril sliko, da veliko umorov temelji na užaljenosti, v smislu “užalil je mojo prijateljico” ali “užalil me je, kako igram šah” ali pa “nekaj mu ni bilo všeč na meni”.

Torej stvari, ki nekoga čustveno prizadenejo, potem pa se konča pri umoru, In ob takih primerih se vprašaš: “Se je to res moralo zgoditi?”

Dr. Mojca M. Plesničar: “Res pa je, da je ogromno teh primerov povezanih z alkoholizmom. Ljudje so užaljeni, ampak na specifičen način, ker so pod vplivom alkohola. Dostikrat oba - tako žrtev kot storilec.

Včasih ne veš, kdo je v resnici žrtev, ker je prepir trajal dlje časa. Je pa storilec na koncu seveda znan - tisti, ki je vzel življenje drugemu. Dostikrat je odvisno od naključja, kdo je storilec in kdo je žrtev.

Se pravi, da se storilec in žrtev na nek način poznata?

Dr. Mojca M. Plesničar: Praviloma gre za takšen odnos. Da bi šlo za neznanca, je izredno redko.

Dr. Dean Lipovac: Umorov, v katerih neznanec ubije neznanca, je okoli 9 odstotkov. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Vsi ostali se med seboj na nek način poznajo. Govorimo o znancih, sosedih, sodelavcih in podobno.

Daleč največji delež pa je med tistimi, ki so v tesnejših odnosih, bodisi družinskih ali intimno-partnerskih oziroma bivših intimno-partnerskih.

Koga se torej Slovenci moramo bati kot morilca?

Dr. Mojca M. Plesničar: To je po mojem mnenju zelo slabo sporočilo.

Definitivno največje tveganje prihaja od znotraj, se pravi iz družine ali nekega partnerskega odnosa.

Seveda pa to ne pomeni, da so vsi naši odnosi patološki in problematični - takšni, ki producirajo morilca. V resnici je to še vedno zelo majhen delež.

Pri nas imamo trenutno približno 15 umorov na leto. Ne vem, ali je to minimum, ki ga lahko dosežemo, a veliko nižje že zaradi naključja verjetno ne moremo.

Vajina raziskava kaže, da se število umorov pri nas znižuje. 

Dr. Dean Lipovac: Ja, že od samega začetka in postopno je ta trend zelo jasen. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Predvsem zaradi tega, ker sva analizirala postopke na sodiščih. In tam imamo neke trende - recimo: leta 2012 so bila uvedena pogajanja o sankcijah, ki so naslednje leto producirala bistveno več primerov, vendar to ni povezano s številom samih kaznivih dejanj. Splošen trend upadanja pa je neizpodbiten.

Kdo bolj mori? Moški ali ženske?

Dr. Dean Lipovac: Moški. Bistveno bolj. In sicer moški morijo moške. Se pravi: en storilec, ena žrtev - oba moška, to je zelo tipičen primer.

Moški torej morijo moške. Ali ženske morijo ženske?

Dr. Dean Lipovac: Ne. Oboji morijo moške.

Se pravi, moški smo žrtve?

Dr. Mojca M. Plesničar: Ja, to je nauk te zgodbe (smeh).

V resnici so moški večinoma povzročitelji teh kaznivih dejanj, ženske jih bistveno redkeje zagrešijo. Ko pa posežejo po njih, je njihova žrtev običajno partner ali družinski član - bistveno pogosteje kot pri moških morilcih.

So pa pri tem, kot kažejo podatki, bistveno bolj uspešne. Pogosteje zaključijo to kaznivo dejanje. Pri moških storilcih v več kot polovici ostane pri poskusu.

Kaj je najpogostejši motiv?

Dr. Mojca M. Plesničar: Neki generalni motiv, ki ga vidimo v vseh teh zgodbah, je nekakšna disfunkcionalnost v odnosih, nek spor, ki ga ljudje ne znajo razrešiti na primeren način, potem pa v nekem afektu, stanju razdraženosti ali pod vplivom alkohola pograbijo najbližjo možno stvar, ki je pri roki, in udarijo drugega človeka, tako da ta umre ali skoraj umre.

Kateri je najpogosteje ta predmet?

Dr. Mojca M. Plesničar: Tisti, ki ga imamo vsi v domačih kuhinjah - kuhinjski nož.

Dr. Dean Lipovac: Ali pa je to nek topi predmet, sekira, tudi gole roke, če je to možno. V veliki večini primerov gre za te predmete.

Kdo je najpogostejši povprečni morilec v Sloveniji? Slovenec ali tujec?

Dr. Dean Lipovac: Z vidika absolutnih številk smo to absolutno Slovenci. Vedno pa je treba primerjati, koliko je v populaciji Slovencev in Neslovencev, tako da to težko postavim v nek kontekst.

Dr. Mojca M. Plesničar: Res pa je, da se ta slika spreminja v smislu, da so tujci v obdobju, ki sva ga analizirala, v glavnem bili iz držav nekdanje Jugoslavije.

Zdaj imamo pri nas več tujcev iz drugih držav, tako da se je v zadnjih letih ta trend verjetno spremenil. Ampak gotovo ne gre za to, da bi zdaj tujci hodili k nam morit.

Večina umorov se zgodi v domačem, družinskem okolju in pri tem nimamo “prišlekov”, ki bi to počeli. Sami si to počnemo.

V kateri slovenski regiji je bilo v obdobju, ki sta ga raziskovala, največ umorov?

Dr. Dean Lipovac: To je nesrečno Zasavje. To sva pravzaprav ugotovila šele včeraj, ko sva pisala besedilo za predavanje in risala grafe. Tega ne znam pojasniti. V Pomurski regiji recimo imamo 10 umorov na 100.000 prebivalcev, v Zasavju pa kar 50. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Morda lahko delno to pripišemo nepopolnemu vzorcu. Ta je sicer zelo velik in zajema precej dolgo obdobje, v katerem je bila razpršenost primerov po sodiščih malce drugačna, ampak na ta način tega ne moremo pojasniti.

Dr. Dean Lipovac: Je pa to število res veliko večje, kot bi bilo, če bi šlo samo za naključje. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Res je tudi, da je treba biti pri interpretacijah teh številk zelo previden. Recimo, lahko se na nekem območju v istem letu ali celo desetletju zgodita edina dva umora v Sloveniji, to pa lahko močno vpliva na statistiko.

Vajina raziskava je pokazala še nekaj zanimivega - in sicer obdobje, v katerem se v Sloveniji zgodi največ umorov. To je november. Zakaj?

Dr. Mojca M. Plesničar: Po moje je vaša razlaga za to enako veljavna kot moja (smeh). Po pravici povedano, ne veva.

Dr. Dean Lipovac: Nekatere stvari sva ugotavljala sproti. In to, da je november tisti mesec, ko se zgodi največ umorov, je presenetilo tudi naju. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Sama sem razmišljala, da je to mesec, ko je martinovo. Ampak ko sva gledala datume, pa to ni bilo ravno 11. novembra. 

Dr. Dean Lipovac: Je pa bil visoko izražen 7. november in Mojca je rekla, da je to Martinov vikend, tako da je mogoče nekaj na tem.

Dr. Mojca M. Plesničar: To interpretirava na ta način zato, ker imava seveda tudi ostale podatke, ki kažejo, da je pri številnih umorih prisoten tudi alkohol. Mogoče gre za naključje, mogoče pa tudi ne.

Sta pri raziskavi naletela še na kakšen podatek, ki ga nista pričakovala?

Dr. Dean Lipovac: Mene je v resnici presenetilo vse, ker sem imel precej stereotipno predstavo iz zgodb in filmov. 

Dr. Mojca M. Plesničar: Mene je mogoče najbolj presenetila nekakšna banalnost primerov. Kako povsem preprosti ljudje v nekih preprostih situacijah naredijo neke grozne stvari.

Tem ljudem, storilcem, ne moremo pripisati zlobe ali načrtovanja umorov, ampak gre velikokrat za nekaj drugega.

Ne moremo sicer govoriti, da gre za naključje, saj navsezadnje gre za neko voljno dejanje te osebe, storilca, ampak lahko bi bila zgodba tudi popolnoma drugačna.

Imamo seveda tudi ekscesne primere, ki so grozni, ki so celo hujši od tistih, ki jih recimo prebiramo v kriminalkah, ampak teh je res peščica v množici res banalnih zgodb, ko se ti zdi “škoda, da se je to zgodilo”.

Torej, prevladuje naslednja slika: v Sloveniji največkrat moški ubije moškega v alkoholiziranem stanju zaradi povsem banalne stvari …

Dr. Mojca M. Plesničar: Ja. In žrtev je lahko brat ali oče ali znanec, prijatelj, s katerim preživljaš nek čas, lahko pa je seveda tudi žena ali partnerka ali bivša partnerka.

Se bo iz te raziskave izkristalizirala še kakšna, z novimi spoznanji?

Dr. Mojca M. Plesničar: Res bi bilo škoda, če bi zbrane podatke pustili takšne, kot so. Opravljenega je bilo veliko terenskega dela. Pri tem nisva bila udeležena samo midva, ampak celotna ekipa.

Res pa je, da tega nismo počeli za plačilo, ampak iz dobre volje in radovednosti. Trenutno nimamo nekega projekta o tem.